Danes, ko smo kot družba praktično obsedeni s hiperstorilnostjo in čim boljšo izrabo vsake proste minute, smo paradoksalno velik del dneva ujeti v kovinsko škatlo, v dolgi koloni na poti na ali iz dela, med tem čakanjem pa nam gre dragoceni čas v nič. Stanje v kolonah pa ne samo, da nam vzame veliko časa, je tudi zelo škodljivo okolju, ne glede na to, da imate morda nov model avtomobila, ki ne proizvaja toliko škodljivih izpustov.
Zastoji na ljubljanski obvoznici
Ko v Sloveniji pomislimo na zastoje se nam najprej v spomin prikradejo podobe stoječih avtomobilov najprej na primorski avtocesti in nato še podobe, ki so vsakdan ljubljanske obvoznice, ko v kolonah dolgih nekaj kilometrov stoji več tisoč avtomobilov. Vendar pa še ni razloga za paniko, britanski strokovnjak za mobilnost Richard Harris namreč pravi, da 2 kilometra dolga kolona še ni zastoj oziroma da imamo v primerjavi z drugimi državami, kot je na primer Francija, kjer so kolone dolge tudi po 30 kilometrov, še srečo. Poda tudi zelo uporaben nasvet, kako optimizirati promet na obvoznici in mestnih vpadnicah: vozniki bi morali voziti počasi, ne s preveliko hitrostjo, pri tem pa bi hkrati morali tudi vsi udeleženi upoštevati omejitve, s čimer se prepreči nenadno zaviranje, ki je navadno razlog za zastoj.
Rešitev: razvoj uporabnikom prijaznega javnega prometa
Kot najelegantnejšo rešitev za zmanjšanje zastojev Harris vidi predvsem v razvoju javnega prometa. Pri tem nam je lahko velik vzor marsikatero evropsko mesto oziroma država. Lahko bi se na primer zgledovali po sosednjem Dunaju, kjer vsako leto prodajo več letnih vozovnic, ki združujejo vse oblike javnega prevoza, kot je v mestu registriranih avtomobilov. Tako visoko prodajo so dosegli s stalno gradnjo mreže in rednim posodabljanjem voznega parka, skrajševanju intervalov linij ter ugodni ceni letne vozovnice. Veliko držav, med njimi na primer Nemčija in Luksemburg pa razmišljajo o brezplačnem javnem prometu v želji po zmanjšanju avtomobilskega prometa.
Kot drugo rešitev zastojev pa lahko vidimo tudi deljenje avtomobilov oziroma »car sharing« ali »car pooling«. Deljenje avtomobila z več osebami, ki potujejo kot rešitev za zmanjšanje števila avtomobilov na cesti vidi tudi direktorica AMZS Lucija Živa Sajevec. Povezavo med javnim prometom in osebnim avtomobilom pa zagovarja Uršula Longar, vodja odseka za promet Mestne občine Ljubljana, ki je vzpostavila 10 točki Parkiraj in vozi oziroma »park and ride«, kjer voznik pusti osebni avtomobil na javnem parkirišču v bližini končne avtobusne postaje Ljubljanskega potniškega prometa in se nato z avtobusom odpelje do cilja v središču oziroma blizu središča prestolnice.
Kako prepričati ljudi v uporabo javnega prevoza?
Javni prevoz se, vsem pobudam in prošnjam navkljub, med ljudmi še vedno ne uporablja dovolj pogosto. V Ljubljani se na srečo veliko prometa opravi s kolesom vendar je delež uporabe avtomobila še vedno (pre)visok. V Ljubljani tako vidijo kot rešitev reorganizacijo in prenovo prog Ljubljanskega potniškega prometa, ki se, z nekaj izjemami, niso spremenile že vse od 80. let. Temeljite prenove pa bi moral biti deležen tudi javni promet na ravni celotne države.